Pisne izjave strank, ki so prebolele hude bolezni

Statistika bolezni



Bolezni nič več ne upoštevajo let …

Ko sem bila stara 10 let, sem zbolela za meningitisom. Na srečo ni bil klopni, temveč virusni, vseeno pa je bil meningitis. Morala sem v bolnišnico, a me tam niso prav zdravili, ker so mislili, da bo minilo brez tega. Posledica je bila splošna oslabelost mojega organizma. Vsake počitnice sem bila v bolnišnici, saj je bilo zmeraj kaj narobe. Bila sem majhna, drobna, videti je bilo, kot da sem anoreksična. Bila sem brez kondicije, tudi hoditi nisem več mogla. Čez nekaj časa so zdravniki pri meni odkrili še borelijo, ki je bila posledica ugriza okuženega klopa. Začele so se tudi težave s sklepi.

Pri 15 letih me je prizadela še možganska kap. Bila je sicer v lažji obliki, a glede na moje siceršnje zdravstveno stanje, je bilo zame izjemno hudo in težko. Cela leva stran telesa je bila paralizirana in pol leta sem potrebovala, da sem se spet postavila na noge. Tri mesece sem bila v bolnišnici in vsak dan sem imela vaje s fizioterapevtko. Iz bolnišnice sem šla še v rehabilitacijski center Soča, kjer sem se učila hodit in uporabljat levo stran telesa. Mami in oči sta me iz Novega mesta, kjer smo doma, vsak drugi oziroma tretji dan vozila v Ljubljano. Vse te bolezni so vplivale tudi na mojo psiho, ta da sem potrebovala tudi pomoč psihologa.

Res ni bilo lahko. Ne meni, otroku, ki so me zadele vse te hude bolezni, ne mojim staršem. Še preden me je zadela možganska kap, sem imela probleme s slabostmi.

Vsak teden me je moral kdo od staršev peljati iz šole domov, ker sem se tako slabo počutila, da poti do doma sama ne bi zmogla.

Posledično je to vplivalo tudi na mojo mami, ki je sicer imela osemurni delovnik, a je morala pogosto priti po meni kar sredi dela in ostati z menoj doma in skrbeti za vse. Ko me je pri 15 zadela še možganska kap, je bilo seveda še težje.

Zdaj je od takrat minilo pet let. Čeprav sem premagala vse težave in bi rekla, da sem zdrava, sem si to obdobje in vse kar sem doživela, dobro zapomnila. Če se mi vse to ne bi pripetilo, bi bilo moje življenje veliko lažje.
In ko mi je moja sošolka iz srednje šole predstavila delo v Agenciji Mori oziroma produkte, ki jih ponuja strankam, sem bila navdušena in se odločila, da se tudi sama pridružim agentom. Sošolka, ki mi je vse to predstavila in priporočila je bila v začetku tudi moja mentorica. Potem se je, ne vem zakaj, s tem poslom nehala ukvarjati.
Meni so produkti, še posebej ta, ki omogoča zavarovanje tudi v primeru hudih bolezni, zelo všeč. Ko mi ga je predstavila, sem takoj podpisala pogodbo. Malce sem se kolebala le okoli zavarovalne vsote oziroma mesečnih obrokov.

Sam program mi je prav zaradi tega, ker vsebuje vse te bolezni zelo všeč. Imam namreč kar veliko znancev, ki so pred 30 letom zboleli za možgansko kapjo. Čeprav so ljudje zmeraj govorili, da te ta bolezen lahko doleti po petdesetem letu. Zdaj pa vse bolj ugotavljam, da leta niso več garancija, da bi te ta bolezen obšla.

Poleg tega, da si zavarovan za primer te in podobnih hudih bolezni, s takšno zavarovalno polico tudi varčuješ. Sicer sem imela na banki vezana denar, a se mi zdaj, kot to poznam, zdela zavarovalna polica boljša oblika varčevanja.

Preden sem zbolela nisem bila življenjsko zavarovana. Žal. Tudi staršema sem predstavila te zavarovalne police. Obema so se zdele zanimive. Verjamem, da se bo mami kmalu odločila za, saj ji je program zelo všeč. Če odločitve ne bo takoj sprejela, bom vztrajala, saj se mi zdi to izjemno dober produkt in človek nikoli ne ve, kdaj ga lahko doleti bolezen. In prav zaradi lastne izkušnje z boleznijo, sem se odločila, da se bom ukvarjala s tem poslom. Ljudem lahko namreč povem svojo zgodbo – kako bolezen pravzaprav ne izbira ne let, ne časa. In prav zato je prav, da je človek vsaj po tej, finančni plati, pripravljen oziroma preskrbljen, v primeru katere od teh hudih bolezni.


Helena Šuštaršič



Odločila sva se za zdravje

Sem Slavica Meglič iz Murske Sobote. Rojena 15.8.1959. Poročila sem se pri rosnih 18 letih, z možem sva se spoznala na delovnem mestu, v želji za boljšim življenjem sva začela ustvarjati najin dom in si želela tudi otrok. Ampak prišla je bolezen, operacije, kemoterapije, dolgo okrevanje, čustvena stiska, soočanje z dejstvom, da otrok ne bo in še kup drugih problemov.

Zakaj pišem vse to? Prišla sva do spoznanja, da ko zboliš zdravniki te operirajo, ti svetujejo kaj je dobro za tebe, kaj naj spremeniš v prehrani, s čim naj se ukvarjaš, na kakšne delavnice naj hodiš, vse lepo in prav, ampak če nimaš prihrankov ne moreš investirat v svoje zdravje. Midva sva imela pripravljen denar za čisto nov avto in to boljšega. Odločila sva se za zdravje in vam povem najboljša investicija doslej v mojem življenju. Zato ne razumem ljudi, ki pravijo, da se kaj takega ne izplača, se pa to zelo. Vsak človek bi moral najmanj poskrbeti za varnost v primeru bolezni, kajti če imaš denar okrevaš hitreje in boljše. Iz lastnih izkušenj vam povem zdravstveni sistem te pusti na cedilu, kar se tiče pobolnišnične nege.

Želim vam dosti zdravja in sonce naj vam sveti vsak dan v vaših srcih.

Slavica Meglič



Izvedela od mojega zdravnika za strašno diagnozo...

Moje ime je Andreja in sem iz Velenja. Pred dvema letoma sem izvedela od mojega zdravnika za strašno diagnozo, ki mi je življenje postavila na glavo. Pri mojih takrat 39. letih in dveh nepreskrbljenih otrocih so se mi zamajala tla pod nogami. Rak. Beseda je zarezala v možgane tako silovito, da je pustila v duši nezaceljeno rano verjetno do konca življenja. Sledila je operacija, pa obsevanja na OI Ljubljana. Trenutno sem na hormonski terapiji in rednih mesečnih kontrolah. Pravijo, da je za enkrat vse v najlepšem redu.

Zavarovanje za hude bolezni sem sklenila, pošteno povem, bolj zaradi radovednosti pred približno 3 leti in zaradi prijatelja sodelavca, ki se ukvarja z zavarovalništvom. In potem, pozabila… Mesečno plačevanje sem tako imela urejeno preko trajnika, kdo bi še pomislil na zavarovalno polico, ki je kasneje v meni ponovno obudila vero v ljudi in posebej v zavarovalnico. V bolniškem staležu sem bila 11 mesecev, plača, ki sem jo prejemala pa je komaj pokrivala življenjske stroške. In to je meni, kot materi samohranilki, povzročalo veliko stisko.

Kako normalno preživeti? Kako kljub urejenima preživninama zagotavljati otrokoma tisto, kar je povsem samoumevno, ko si popolnoma zdrav?

Položnice so prihajale, obleči in obuti otroka, redno kuhati, ker moja sončka sta stara 4 in 15 let, sta vedno imela red. Prišlo je že tako daleč, da sem preštevala vsak euro in razmišljala ali naj grem v trgovino ali raje danes ne… Potem pa ODREŠITEV! Po zaključenem bolniškem staležu mi je moj prijatelj omenil, da glede na bolezen in zavarovalno polico, lahko pričakujem nek denar do katerega sem upravičena. KAJ! Nisem verjela, da se to meni res dogaja. Mitja se mi je takrat zazdel kot čudež, ki je neresničen! In res, Zavarovalnica Merkur mi je izplačala denar, ki je zame pomenil vrnitev in ohranitev dostojanstva?

Nikoli, prav nikoli nisem razmišljala, da lahko jaz tako zelo zbolim. Le kaj sem mislila. Da sem nedotakljiva? Mislim, da sem se obnašala povsem neodgovorno do sebe in mojih otrok. Bolezen ne izbira, prav nihče ni na tem svetu za vedno.

Denar nam je olajšal marsikatero skrb, sama pa sem prepričana, da bi morala že veliko let prej poskrbeti za primerno zavarovanje, ki bi moralo biti v življenju vsakega posameznika nekaj samoumevnega, tako samoumevnega kot je jutrišnji dan …

Zahvaljujem se mojemu prijatelju Mitji, enemu redkih ki mi je pošteno svetoval in predvsem odprl oči. Ko se danes pogovarjam z ljudmi in jim povem svojo izkušnjo, mi redko kdo verjame. Rada poudarim, IZKLJUČNO ZAVAROVALNICA MERKUR mi je dokazala, da so na tem svetu še pošteni ljudje!

Andreja Živic


Moč življenjskega zavarovanja

Septembra leta 2008 se je pri nas doma oglasil Željko Milanović. Dogovorjen je bil s sinom, da mu predstavi program Super 10+ Zavarovalnice Merkur. Željka poznam osebno, saj je prijatelj mojih sinov in so se v otroških letih zelo veliko družili. Ker ga že dolgo nisem videla, sem bila njegovega obiska zelo vesela. Po prijetnem uvodnem klepetu smo z družino z veseljem prisluhnili njegovi predstavitvi.

Presenečena sem bila, ko nam je Željko predstavil program zavarovanja, ki poleg klasičnega zavarovanja zavaruje tudi primere nastanka hudih bolezni. Za tako zavarovanje sem prvič slišala. Moj oče je imel pri 51 letih baypass operacijo in pomislila sem, da lahko tudi mene doleti kaj podobnega, saj se največ bolezni podeduje. Prav tako opravljam zelo zahtevno službo in sem veliko pod stresom, stres pa je eden najpogostejših vzrokov bolezni.

Kljub temu, da imam sklenjenih že kar nekaj življenjskih zavarovanj, nekaj tudi naložbenih, sem se odločila, da sklenem še sedmo. Pričetek zavarovanja je bil 1.10.2008. Zavarovanje sta sklenila tudi oba sinova.

Marca naslednjega leta sem obiskala zdravnika, ker sem se že nekaj tednov slabo počutila. Ginekologinja me je pregledala in me takoj poslala naprej k specialistu v Ljubljano, kjer so me že v začetku aprila operirali. Ko sem se zbudila iz narkoze, je ob meni stal ginekolog, ki me je operiral. Brez ovinkov me je seznanil z diagnozo. Rak. Razložil mi je potek zdravljenja: 6 kemoterapij v presledkih vsake tri tedne. Izguba las. Slabo počutje. Bruhanje. Ko sem ga vprašala, če je to sploh ozdravljivo, me je pogladil po ramenih in rekel: »Ja seveda, gospa.« Vlil mi je upanje in samo njemu se imam zahvaliti, da sem šla v boj z boleznijo brez večje bojazni za moje življenje. S pozitivno mislijo in z veliko voljo.

Že v Kliničnem centru sem se spomnila na polico, ki sem jo sklenila komaj pred sedmimi meseci. Ko sem se vrnila domov, sem Zavarovalnici Merkur poslala odpustni list iz bolnice in škodni zahtevek. Zavarovalnica je prosila za še nekaj izvidov. Ko sem pridobila zahtevano dokumentacijo, sem vse skupaj poslala zavarovalnici in denar sem prejela že v začetku junija. Takrat sem občutila moč življenjskega zavarovanja za primer nastanka hude bolezni.

Takoj po izplačilu sem se pridružila Željku in Agenciji Mori. To moram povedati tudi drugim, sem si rekla. Morda komu pravočasno pomagam, saj nikoli ne veš, kdaj bo prepozno. Napisala sem kar nekaj polic svojim sodelavcem, sosedom, prijateljem, znancem. V času mojega zdravljenja mi je bila ta dejavnost še dodatno zdravilo.

Po 10 mesecih zdravljenja sem se vrnila v službo. Moji izvidi so v redu in tudi počutim se dobro.
Na koncu bi se rada zahvalila Željku Milanoviću za koristno informacijo, katere posledica je bila sklenitev tega čarobnega zavarovanje. Zahvalila bi se vsej kranjski ekipi 804 za podporo in čudovita druženja, Agenciji Mori za vsa znanja, ki sem jih pridobila ter Zavarovalnici Merkur, ki je zame najboljša zavarovalnica.

Jana Kavčič


Leta 2009 sem utrpel srčni infarkt...

Sem Bojan Cizel. Dne, 23.12.2009 sem utrpel srčni infarkt in v mesecu januarju dobil izplačilo. Dne 11.05.2007 mi je zavarovalna zastopnica Branka Bakič ponudila življenjsko zavarovanje s kritjem hudih bolezni tako imenovani program Super 10+ Zavarovalnice Merkur d.d. nakar sva ga tudi sklenila. Nisem pričakoval, da se bo kaj takega zgodilo ravno meni in tako hitro, vendar bolezen ne izbira in današnja statistika je kruta. Toplo Vam priporočam, da sklenete program, ki omogoča izplačilo v primeru hudih bolezni, da si ne bi nekega dne očitali »imel-a sem priložnost in bi lahko poskrbela-a zase, vendar na žalost nisem«.

Bojan Cizel


Želite brezplačno svetovanje?